Podrobnosti dogodka


Razlike nastajajo predvsem v glasbenih žanrih, kjer se pač kažejo drugačnosti v poteh, kako nagovoriti ozadja sublimnega. Ljubezni? Ne. Naslednja filmsko-glasbena legitimnost leži vsekakor v njenem žanru, ki poudarja neki določen (družbeni) moment, status, prepoznavnost enakih in enakomislečih, nagonsko čredništvo, identiteto po spolu ali spolni usmerjenosti, kar pa potegne za seboj še nešteto nians in možnosti predeljevanja.
V šestem nadaljevanju »Poslušajmo filme« se bomo ukvarjali s pregledom filmsko-­glasbenih posebnostih, ki jih imajo določeni filmski žanri. Ker gre za precej obsežen projekt, se bomo ukvarjali samo z osnovnimi filmskimi žanri in bomo v zavedanju prevelikega žanrskega razpona pač nekoliko nekorektni do podžanrov, mešanih žanrov in podobnih multi-­žanrskih kombinacij, ki jih imajo današnji filmski producenti žal kar preveč radi.

Prvi del obsega preglede filmske glasbe štirih velikih enot: drame, grozljivke, komedije in vesterna. Vsaka enota pričenja svojo glasbeno pot nekje v zgodovini, ob tem pa v smislu najbolj poznanih filmov, nagrajenih z različnimi nagradami ter priznanji in pa, zgodovinsko gledano, najpomembnejšimi predstavniki določenega žanra, ki tlakuje potovanje do najnovejših stvaritev, ki jih lahko nato opazujemo in predvsem poslušamo v sozvočju z zgodovinskimi filmskimi artefakti. (iz Uvoda)

Skladatelj, (glasbeni) producent, filmski in televizijski producent, dr. socioloških znanosti in univerzitetni predavatelj dr. Mitja Reichenberg se že več kot 20 let posveča tematiki filmske glasbe. Njegova razmišljanja so strokovno podkrepljena a kljub temu poljudna in dostopna sleherniku.

(Skupno 30 obiskov, današnjih obiskov 1)